Čas se je kar ustavil, pozabila sem, da sem sploh v službi, da bom morala naslednji teden v pravo. Kako lepi trenutki z majhno štručko. Lepi občutki, ko spet primeš tako majhno nebogljeno detece v roke, ko se ti poskuša že nasmehniti, pa čeprav nezavedno......; ah, sem se kar raznežila, ker sem enostavno že pozabila, kako je bilo, ko sem bila sama na tem.
Ko bodo slike na voljo, bom pokazala, kakšna dobrodošlica ju je čakala na vratih. Hči je bila prijetno presenečena in vesela.
Upam, da mi moja hči ne bo zamerila, če prilepim še eno slikico gor