Angeli...

so nevidna ali pa vidna bitja, ki nas obkrožajo. Naj si bodo v podobi prijateljev, dejanjih, dobrih delih ...
Pravijo, da ima vsak človek svojega angela varuha. Morda se jih ne zavedamo, nam pa baje sledijo na vsakem koraku.
Čisto po moje so nastali tile angelčki. Res se nisem ne vem koliko trudila, naredila sem si vzorček iz tršega kartona, uporabila pa eno das maso, za katero trenutno ne vem kako se imenuje, je bila tako zelo mehka za oblikovanje, da se je v bistvu kar packala. Prav težko sem naredila odtis čipke na srček, ker se je ob valjanju čisto prilepila na površino, da sem srček komaj odstranila. To je bila šola za nove, da bom bolj previdna, mogoče delala debelejše. Problem pri debelejših elementih nastane, ko pride do sestavljanja in seveda lepljena. Das se na zraku suši in ko izgublja vlago, spreminja obliko. Sem jih sicer obtežila, ampak so se še zvijali po svoje. No, sicer je pa to ročno delo in ni "štancano", s tem se tolažim, a ne?

Sem pa ugotovila tudi, da imam že tako staro zlato konturo, da sem jo komaj spravila iz tubic. Ko sem bolje stiskala je šlo ven toliko, da se je packalo, če sem pa manj, je bilo pa skoraj nevidno. Me je hči takoj skritizirala, da kaj sem packala z borduro. Ima pa prav, ja!

Ni da bi se hvalila s kakšno natančnostjo. Bo treba dodelat tudi tole.